Na mestu današnje Kaninske vasi je bil nekoč skrbno obdelan travnik imenovan Ugranjca (oz. Ogranjca), na katerem so se pozimi zbirali Bovčani. Tu so se družili ob smučanju, sankanju in drugih zimskih radostih, navkreber so se podajali peš.
Nekoč težav s snegom v Bovcu niso imeli, v povprečni zimi je zapadlo od 60 do 70 cm snega, , Na tem hribu so imeli šolarji smučarske tečaje, odlični smučarji so postajali tako rekoč sredi svojega kraja. Sankači so se zaradi odličnih snežnih razmer spuščali tudi po poti mimo cerkve, vse do kavarne. Smučišče je bilo aktivno že pred več kot sto leti, tudi v času italijanske države. Po drugi svetovni vojni so se zimske športne dejavnosti v mestu nadaljevale. Bovčani, vajeni snega, so za zimske igre urejali smučišče po cesti, cilj je bil na bovškem trgu. Zadnje igre so izvedli leta 1988.
Ker je bila Ugranjca tako blizu bovškega trga (placa), so se po tej zemlji ozirali snovalci turističnega življenja v Bovcu. V šestdesetih letih 20. stoletja so na tem hribu nameravali postaviti nov hotel, vendar so to idejo opustili. Hotel Alp so potem zgradili na trgu, hotel Kanin pa pod njim leta 1973. Takrat so zgradili tudi kaninsko žičnico. V prvih letih njenega delovanja je kaninsko smučišče vsak dan obiskalo tudi po dva tisoč smučarjev, zato je v mestu primanjkovalo nastanitvenih kapacitet . Bovčani so se konec sedemdesetih, na pobudo svojega sokrajana, gradbenega inženirja Marka Repiča, ki je služboval v Novi Gorici v Splošnem gradbenem podjetju (SGP Nova Gorica), lotili snovanja turistično apartmajskega naselja na Ugranjci. V ta namen si je delegacija iz Bovca ogledovala apartmajska naselja v zimskošportnih središčih v tujini. Odločili so se za gradnjo stanovanjskih enot namenjenih športnim obiskovalcem, ki so ves dan v naravi in v apartmajih le prespijo.
Zaradi močnega potresa v Furlaniji leta 1976, ki je imel katastrofalne posledice tudi v Bovcu oziroma v celotnem Posočju, so po francoskem zgledu zasnovali Kaninsko vas. Zgradili so jo po protipotresnem sistemu montažnih armirano betonskih konstrukcij (ABK). Arhitekturno delo je opravil Vladimir Filipič, statični projekt je naredil Peter Savnik, gradilo je podjetje SPG Nova Gorica.
Stanovanja so gradili po stavbnih nizih od spodaj navzgor. Prav tako so jih v začetku osemdesetih let tudi prodajali.
Približno ena tretjina stanovanj je bila prodana zasebnim lastnikom, ki so za nakup lahko pridobili ugodna bančna posojila. Lastniki so prihajali iz vseh krajev Slovenije, zaradi takratne velike popularnosti smučišča Kanin pa so stanovanja v naslednjih dveh nizih kupovali tudi kupci iz drugih delov Jugoslavije (predvsem Hrvati in Srbi).
Drugo tretjino stanovanj so prodali slovenskim podjetjem, ki so v tistih letih močno krepila fond sindikalnih počitniških stanovanj, namenjenih svojim zaposlenim za letovanje.
Preostali del stanovanj je pristal v rokah Alpskega turističnega centra Bovec (ATC Bovec), ki je stanovanja oddajal turistom, , zlasti smučarjem, na Kaninu, saj je ATC tudi upravljal s tamkajšnjim smučiščem. . Kninska vas je imela recepcijo in vse potrebne službe za oddajo apartmajev, za vzdrževanje, popravila in urejanje naselja. Kasneje se je podjetje združilo s podjetjem Kompas.
S spremembami v lastniški strukturi in v novi ureditvi države Slovenije so kaninske žičnice doletele težave, Kaninska vas pa se je drugače organizirala. Prej družbena stanovanja so se počasi začela prodajati zasebnikom.
Ob novih pravilih vzdrževanja stanovanjskih stavb v državi so lastniki stanovanj v Kaninski vasi ustanovili Skupnost lastnikov Kaninska vas (SLKV), ki zdaj skrbi za apartmajsko turistično naselje.
Viri:
Siniša Germovšek: Turistično društvo Bovec, 130 let Kronika 1892-2022
Ga. Repič: Zasebni arhiv
Tolminski muzej